1. MEDNARODNO SREČANJE PRIJATELJEV ZAHODNEGA BALKANA:
ZAHODNI BALKAN V EVROPSKI UNIJI
Ljubljana, 19. - 20. april 2024
Prijatelji Zahodnega Balkana je zasebni zavod za spodbujanje dialoga, sprave, mirne rešitve odprtih vprašanj, gospodarskega razvoja in vključitve držav regij Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Način delovanja zavoda, ki je zasnovan kot mislišče (thinktank), je pomoč in svetovanje pri sodelovanju držav regije z evropskimi in mednarodnimi institucijami, spodbujanje pomiritve in sprave med narodi in državami Zahodnega Balkana, sodelovanje z različnimi državnimi institucijami in civilno-družbenimi organizacijami.
Zavod bo pripravljal analize o političnih, gospodarskih, družbenih razmerah v regiji Zahodnega Balkana ter svetoval vladam, gospodarskim subjektom in drugim institucijam. Sredstva za svoje delo bo pridobival z opravljanjem navedenih storitev, pa tudi z donacijami, sponzorstvi in na druge načine, ki jih določa zakon. Thinktank je decembra 2023 ustanovil Borut Pahor, nekdanji predsednik vlade in predsednik Republike Slovenije v obdobju 2012-2022.
Mislišče bo izhajalo iz dediščine, ki jo je Borut Pahor oblikoval kot predsednik vlade in predsednik republike, ter bo nadaljevalo njegovo delovanje zadnjih dveh desetletij. Borut Pahor je pomembno prispeval k pomiritvi in ureditvi odnosov z Republiko Hrvaško in Republiko Srbijo. Bil je pobudnik in ustanovitelj ene najpomembnejših regionalnih političnih pobud, Brdo Brijuni Process, ki že 13 let na ravni predsednikov vlad in predsednikov držav v regiji spodbuja dialog, sodelovanje, urejanje odprtih vprašanj po mirni poti in vključevanje držav regije v Evropsko unijo.
To je bilo mogoče doseči zato, ker je Borut Pahor enako dobrodošlo in z zaupanjem sprejet pri vseh narodih in državah v regiji Zahodnega Balkana ter njihovih političnih predstavnikih - pri vseh velja za poštenega posrednika. To bo tudi poslanstvo thinktanka Prijatelji Zahodnega Balkana.
Borut Pahor, ustanovitelj in direktor Zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, kot ustanovitelj in voditelj iniciative Brdo Brijuni Process (ust. l. 2010) na zadnji konferenci pod njegovim vodstvom s predsedniki Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Kosova, Albanije in Črne gore, Brdo pri Kranju, september 2022.
Od leta 2013 srečanja Procesa Brdo-Brijuni potekajo vsakoletno; voditelje so pogosto spremljali posebni gostje:
Francois Hollande, predsednik Francoske Republike (2013),
Angela Merkel, kanclerka Zvezne republike Nemčije (2014),
Heinz Fischer, federativni predsednik Republike Avstrije (2015),
Joe Biden, podpredsednik Združenih držav Amerike (2015),
Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta (2015 in 2018),
Sergio Mattarella, predsednik Italijanske Republike (2016),
Frank-Walter Steinmeier, predsednik Zvezne Republike Nemčije (2017),
Bojko Borisov, predsednik Sveta Evropske unije (2018),
Andrzej Duda, predsednik Republike Poljske (2019) in
Federica Mogherini, Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (2019)
Borut Pahor je bil rojen 2. novembra 1963 v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svojo diplomsko delo je na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.
Borut Pahor ima z ljubljansko odvetnico Tanjo Pečar sina Luko.
Borut Pahor
1990-2004 poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
1997-2012 predsednik stranke SD - Socialni demokrati
2000-2004 predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
2004-2008 poslanec Evropskega parlamenta
2008-2012 predsednik Vlade Republike Slovenije
2012-2022 predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor je svojo politično kariero posvetil:
demokraciji (30 let pričevanja in oblikovanja prehoda iz komunizma v demokracijo v srednji in vzhodni Evropi),
prihodnosti vse tesnejše Evropske unije, združene, svobodne in mirne,
narodni spravi ter spodbujanju miru in dialoga,
Evropski perspektivi Zahodnega Balkana.
Borut Pahor je bil dolgoletni vodja procesa Brdo-Brijuni, skupne pobude, ki jo je kot predsednik vlade soustanovil skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, da bi bila gonilna sila političnega in splošnega razvoja Zahodnega Balkana in njegove evro-atlantske povezave. Proces Brdo-Brijuni je bil spodbuda za druge pobude na visoki ravni, med njimi tudi za Berlinski proces.
Borut Pahor je prejel več državnih odlikovanj najvišje stopnje. Prejel je naslednje akademske časti in mednarodne nagrade in priznanja:
častna doktorata Univerze v Lizboni in Nove univerze v Ljubljani za prizadevanja za spravo in skupni evropski projekt (2022),
»Sigillum Magnum«, najvišje priznanje Univerze v Bologni, ki se podeljuje najvplivnejšim osebam (2021),
nagrada »Alcide De Gasperi: Graditelji Evrope«, ki jo podeljuje vlada avtonomne pokrajine Trento za dosežke pri gradnji Evrope (2022),
naziv protektorja Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu EASA (2013), leta 2022 tudi EASA Prstan strpnosti,
medaljo mesta Sarajeva za prispevek k pridobitvi statusa kandidatke za članstvo Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo (2023),
nagrado 'Isa beg Ishaković' za osebni prispevek evropski inspiraciji regije Zahodnega Balkana (2014),
nagrado Mare nostrum Mediteranske turistične fundacije MTF za življenjsko prizadevanje za dialog in sodelovanje (2023).
Alja Brglez
Alja Brglez je zgodovinarka, raziskovalka in publicistka. Je doktorica znanosti iz zgodovinske antropologije in magistra zgodovine, ima tudi magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Na FoWB je svetovalka ustanovitelja in direktorja Boruta Pahorja. Je znanstvena sodelavka in raziskovalka na ICK Inštitutu za civilizacijo in kulturo ICK, raziskovalka pri AMEU ECM Evropski center Maribor ter predsednica Komisije za trajnost v športu pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Alja Brglez je bila vodja kabineta predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v obeh njegovih mandatih od 2012 do 2022. Z nekdanjim predsednikom Pahorjem nepretrgano sodeluje od volilne kampanje leta 2012 - ko je bil Borut Pahor izvoljen in je nato 23. decembra 2012 zaprisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta.
V tem času je delovala tudi kot svetovalka predsednika za mednarodne odnose (od junija 2017 do avgusta 2019). Kot vodja kabineta je usmerjala vse aktivnosti predsednika, predvsem pa se je osredotočala na naslednja vsebinska področja: narodna sprava, mednarodno sožitje, projekt Slovenija 2030 in podnebne spremembe - od ustanovitve v letu 2019 je bila generalna sekretarka Stalnega odbora predsednika republike za podnebno politiko. Italijanski predsednik Mattarella ji je leta 2022 podelil državno odlikovanje Republike Italije.
Je ustanoviteljica in nekdanja dolgoletna direktorica ter znanstvena sodelavka Inštituta za civilizacijo in kulturo. V času, ko je to mislišče vodila kot direktorica, ji je Svetovni gospodarski forum WEF podelil naziv "Global Leader for Tomorrow" (2003) in nato še "Young Global Leader" (2005). V Sloveniji je med pionirji trajnostnih projektov, ki se osredotočajo predvsem na trajnostno mobilnost in ravnanje z odpadki. Projekt ICK Egozero je bil leta 2012 nagrajen s posebno nagrado na WTM London in leta 2012 predstavljen na ITB Berlin.
Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica Urada vlade za informiranje. V tem času je bila vodja kabineta takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Bila je predsednica Sveta za promocijo Slovenije, ki ga je leta 2002 na njeno pobudo ustanovila Drnovškova vlada. Vodila je informacijsko/komunikacijsko kampanjo za referenduma o vstopu Slovenije v NATO in EU, pa tudi informiranje in komuniciranje nekaterih dogodkov zgodovinskega pomena: prvi obisk predsednika ZDA Billa Clintona v regiji junija 1999, obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji septembra 1999 ter srečanje ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georgea Busha v Sloveniji junija 2002.
Advisory Board - members
-
Catherine Ashton, United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, Chancellor of the University in Warwick, High Representative of the European Union for Foreign Affairs and Security Policy (2009-2014)
-
Carl Bildt, Kingdom of Sweden, Co-Chair of the European Council on Foreign Relations, High Representative for Bosnia and Herzegovina (1995-1997), Prime Minister of Sweden (1991-1994)
-
Volkan Bozkir, Republic of Türkiye, President of the 75th UN General Assembly (2020-2021), Chief Negotiator for Turkish Accession to the European Union (2014-2015), Minister for EU Affairs of the Republic of Türkiye (2015-2016)
-
Amb. Jean-Paul Carteron, Swiss Confederation, Chairman and Founder of the Crans Montana Forum and the World Diplomatic Academy
-
Susan M. Elliott, President and CEO of the National Committee on American Foreign Policy, Ambassador
-
Nedžad Grabus, Bosnia and Herzegovina, Mufti of Sarajevo, Mufti of the Islamic Community in Slovenia (2006-2021)
-
Peter Grk, Republic of Slovenia, Head of the Department for the Bled Strategic Forum, MFA Slovenia
-
Werner Faymann, Republic of Austria, Chancellor of Austria (2008-2016)
-
Jadranka Kosor, Republic of Croatia, Prime Minister of Croatia (2009-2011)
-
Atifete Jahjaga, Kosovo, President of Kosovo 2011-2016
-
Zlatko Lagumdžija, Bosnia and Herzegovina, Permanent Representative of BiH to the United Nations, Prime Minister of BiH (ali Chairman of the Concil of Ministers of BiH, 2001-2002)
-
Zef Mazi, Republic of Albania, Chief Negotiator for Albania's Accession to the European Union (2020-2022)
-
Mladen Ivanić, Bosnia and Herzegovina, Chairman on the Presidency of Bosnia and Herzegovina (2014-2015), Member of the Presidency of Bosnia and Herzegovina (2014-2018)
-
Milica Pejanović Djurišić, Montenegro, Minister of Defence of Montenegro (2012-2016)
-
Rosen Plevneliev, Republic of Bulgaria, President of Bulgaria (2012-2017)
-
Radmila Šekerinska, Republic of North Macedonia, Minister of Defence of North Macedonia (2017-2022)
-
Boris Tadić, Republic of Serbia, President of Serbia (2004-2012)
Svet zavoda
-
Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika republike (2012-2022).
-
dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije (1991-2001), svetovalec v kabinetu PRS Pahorja (2017-2022)
Predsednik sveta
-
dr. Alja Brglez, višja svetovalka